NENASILNA KOMUNIKACIJA IN OSEBNA RAST
Krepitev stika s samim seboj je eden ključnih namenov in dragocenosti nenasilne komunikacije. Pozornost je najprej posvečena notranjemu dialogu s samim seboj: le-ta je velikokrat destruktiven, boleč in prepreden s krivdo. Z nenasilno komunikacijo do samega sebe se naučimo pravočasno prepoznati, kaj nam naše telo in občutki sporočajo o zadovoljenosti naših potreb – in iskati konstruktivne načine, kako jih uresničiti.
S pomočjo nenasilne komunikacije lahko okrepimo ali razvijemo notranjo moč za polnoživo uresničitev
naših potencialov: pristno in sočutno izražanje v vseh okoliščinah, opolnomočeno sodelovanje z drugimi
in zaupanje do Življenja.
Nenasilna komunikacija podpre:
- Negovanje sočutnega in podpornega notranjega dialoga s samim seboj
- Stik s telesom, ki nam pomaga sočutno objeti notranje doživljanje (zunanjih situacij) v katerem koli
trenutku - Prepoznavanje in preraščanje globokih prepričanj in avtomatičnih vzorcev mišljenja, ki zavirajo
našo živost - Preobrazba bolečine v lepoto potreb
- Razreševanje življenjskih dilem ter prepoznavanje konstruktivnih korakov naprej
- Podpora ob življenjskih prehodih in izgubah
- Žalovanje kot proces celjenja
NENASILNA KOMUNIKACIJA ZA OTROKE, STARŠE, V VRTCIH IN ŠOLAH
“Najlepše je doma,« je znano reklo. Dostikrat pa ni v taki meri, kot hrepenimo. Med našimi družinskimi
člasni je lahko veliko čustev, hrepenenj, radosti in bolečin, ki znajo izbruhniti na plano intenzivno, trdo,
razdiralno. Lahko smo ujeti v začaran krog jeznih misli, obsojanj, kritik, se zapiramo vase, v jezi udarimo
nazaj ali se počutimo krive za določeno stanje v družini. Konflikti med člani nam vzamejo še tisto malo
upanja, kar smo ga gojili, da bomo živeli v slogi in podpori, toplini in ljubezni, pristnem stiku, druženju,
sproščeno in varno.
Nenasilna komunikacija podpre:
- Razvoj sočutja do sebe in drugih
- Asertivno izražanje o tem, kaj potrebujem in kako se počutim, na način, da bom slišan-a
- Spoštljivo izražanje in slišanje drugega ob težkih pogovorih
- Razvoj kapacitete za ohranjanje stika v trenutku, ko slišimo sporočilo, ki ga težko sprejmemo
- Razvoj komunikacije kot ples med iskrenostjo in empatijo, ker se vsak počuti slišanega in videnega
- Krepitev emocionalnega stika med člani
- Krepitev notranje moči za biti ranljiv v iskrenosti
NENASILNA KOMUNIKACIJA ZA STARŠE, V VRTCIH IN ŠOLAH
- NENASILNA KOMUNIKACIJA ZA STARŠE
Biti starš ni enostavna naloga. Poleg partnerstva, službe, skrbi za dom in otroke nas navadno čaka še mnogo preizkušenj, znotraj katerih se naša hrepenenja zlahka porazgubijo.
Da bi lahko v tej dinamični vlogi obdržali ravnovesje in stik s seboj ter smer, v katero si v življenju želimo, si lahko pomagamo z nekaterimi prijemi povezovalne komunikacije:
– Pri vzpostavljanju stika s seboj, z lastnimi občutki in potrebami
– Pri vzpostavljanju avtentičnega, ljubečega in zadovoljujočega odnosa do partnerja
– Pri vzpostavljanju stika z našimi otroki v vseh starostnih obdobjih
– Pri učinkovitem, avtentičnemu in povezovalnemu izražanju na delovnem mestu
– Pri krepitvi odnosov s prijatelji, sorodniki in z družino
Nenasilna komunikacija za starše se odvija v obliki srečanj odprtega in zaprtega tipa. Namen skupin je ozaveščanje vloge starševstva, ki temelji na enakopravnosti do otrok, sodelovanju in upoštevanju potreb vseh vpletenih družinskih članov.
Možne skupine za starše so:
– Skupina za starše z otroki, starimi od 0 do 3 let
– Skupina za starše z otroki, starimi od 4 do 7 let
– Skupina za starše z otroki, starimi od 7 do 14 let
– Skupina za starše mladostnikov, starih od 14 do 21 let
– Skupina za starše z otroki s posebnimi potrebami
- NENASILNA KOMUNIKACIJA V VRTCIH
Vrtec je prostor, kjer prihajajo otroci do prvih stikov s svojim širšim okoljem. Ustvarjati se pričnejo nova prijateljstva in številni drugi odnosi, zato pride tudi do nesporazumov in konfliktov. Konflikt lahko nastane med otroki, med otroki in odraslimi ter med odraslimi … Pomembna je torej kvaliteta stika odraslih z otroki, med zaposlenimi znotraj posameznih enot vrtca in z vodstvom vrtca ter med zaposlenimi in starši.
S prijemi povezovalne komunikacije lahko v to občutljivo okolje vnesemo kvalitete avtentičnega in povezovalnega izražanja, ranljivosti, empatičnega poslušanja ter pristne in zadovoljujoče odnose med zaposlenimi, otroki in starši.
Kako:
Preko praktičnih in teoretičnih delavnic in rednih srečanj, v katere se vključujejo zaposleni v vrtcu in starši, se bomo seznanili z elementi in vsebino nenasilne komunikacije.
Raziskovali bomo:
– Kakšen je jezik, ki nas povezuje in poglablja medosebni stik med otroki in odraslimi
– Kakšen je jezik, ki v naše odnose vnaša razdor
– Mediacijo pri konfliktih med otroki (povezovalno reševanje konfliktov)
– Vključevanje otrok v povezovanlno komuniciranje
– Načine za vzpostavljanje harmoničnih odnosov med osebjem in vodstvom vrtca
– Kako lahko rešujemo težave, ki nastanejo v odnosu med vzgojitelji in starši
- NENASILNA KOMUNIKACIJA V ŠOLAH
Šola je pogosto stresen prostor, tako za učitelje, kot tudi za učence in starše. V obilici nalog ter pomanjkanju časa že majhni nesporazumi hitro prerastejo v konflikte oziroma vplivajo na naše počutje. Povezovalna komunikacija nudi preproste in učinkovite metode, ki lahko v šolskem okolju pripomorejo k boljšim odnosom med učitelji in učenci, lažjemu razreševanju konfliktov, več sočutja in razumevanja med šolarji, večji povezanosti med učitelji, lažji in učinkovitejši komunikaciji s starši, spodbuja motivacijo za učenje ter tako pomaga ustvariti šolo kot sproščen in prijeten prostor za vse udeležene.
Organiziramo delavnice na naslednje teme:
– Gradnja sočutnega in pristnega stika z učenci
– Povezovalno učenje vseh vpletenih
– Povezovalna komunikacija s starši
– Sočutna in učinkovita komunikacija znotraj kolektiva učiteljev
PARTNERSTVO
Nenasilna komunikacija lahko izjemno olajša in poglobi partnerske odnose. Pomaga nam krepiti stik in
povezanost ter presegati partnerske vzorce, ki gredo pogosto v smeri borbe za svoj prav, obtoževanja in
želje po spreminjanju partnerja. Z veščinami nenasilne komunikacije si bosta partnerja lažje prisluhnila,
si podelila stiske in praznovanja ter v odnos prinesla več miru, veselja in živosti.
Nenasilna komunikacija podpre:
- Prepoznavanje in opuščanje družinskih vzorcev, ki jih prinašamo v partnerski odnos
- Razvijanje sočutja in nežnosti do sebe in svoje partnerke-ja
- Osvajanje veščin za preprečevanje in reševanje konfliktov
- Razumevanje svojih in partnerjevih občutkov in potreb
- Iskanje načinov sobivanja in sodelovanja, ki v polnosti upoštevajo potrebe obeh
- Krepljenje kapacitete ohranjanja miru, konstruktivnosti in stika s seboj v intenzivnih situacijah
- Jasno in povezovalno izražanje, kaj nam je v življenju in partnerstvu pomembno
- Razvijanje veščin za lažje sprejemanje družinskih odločitev
- Ozaveščanje pomembnosti izražanja hvaležnosti in praznovanja skupnih dosežkov ter dragocenih
- trenutkov v partnerstvu
DRUŽBENE SPREMEMBE
Nenasilna komunikacija stremi k razvijanju zavedanja o svojem notranjem svetu ter transformaciji le-
tega v smeri večjega sočutja do sebe in bližnjih. Ne želi pa se tu ustaviti – Nenasilna komunikacija nam
ponuja veščine za ustvarjanje družbenih sprememb ter ustvarjanje družbe in družbenih sistemov, v
kakršnih želimo živeti.
Nenasilna komunikacija podpre:
- Večanje zavedanja o medsebojne povezanosti
- Zavedanje različnih pozicij moči in privilegijev, ki jih imamo posamezniki v družbi ter njihov vpliv na
naše odnose - Preseganje sovražne podobe ljudi in skupin, ki razmišljajo drugače od nas
- Odločno, a nenasilno nagovarjanje diskriminacije, rasizma, sovražnega govora, homofobije ..
- Spodbujanje konstruktivnega dialoga in zmanjševanja prepadov med različno mislečimi
- Aktivna podpora depriviligiranim in marginaliziranim skupinam ljudi ter zagovarjanje njihovih
pravic - Vnašanje sočutja in dialoga v aktivizem
- Preobrazba frustracije, jeze in obupa v ustvarjalnost in povezovalnost
- Prevpraševanje in transformiranje hierarhičnih organizacijskih struktur v povezovalne, integrirane
in enakopravne - Ustvarjanje vizije družbe, v kakršni želimo živeti
POSLOVNO OKOLJE
V današnjem izrazito stresnem tempu doseganja ciljev izgubljamo dober del časa, denarja in energije
zaradi nesoglasij, skritih bojev za prevlado, zamer. Ob tem se slabo počutimo, doživljamo jezo, nemoč,
frustriranost; posledično motivacija upade, učinkovitost je slabša, morda tudi ne dosežemo ciljev, bodisi
kot posameznik, skupina, organizacija ali družba, včasih kljub velikim naporom. Dodatno je lahko tudikakovost našega osebnega življenja slabša in poraja se začaran krog stisk v delovnem okolju. Model
Nenasilne komunikacije ponuja praktičen izhod iz tega.
Nenasilna komunikacija podpre:
- Razvoj komunikacijskih veščin in sodelovanja v timu
- Ustvarjanje varnega prostora za sodelovalne odnose
- Ustvarjanje in vzdrževanje kulture odprtega komunikacijskega prostora, v katerem se sproti varno
in učinkovito pogovarjamo o zares pomembnih rečeh - Združevanje moči za doseganje skupnih ciljev
- Transformacijo notranje kulture odnosov, komuniciranja in sodelovanja na želeno raven
učinkovitosti - Vzpostavljanje dialoga v zahtevnih situacijah, reševanje konflitov in mediacijo
- Vodenje po principih somoči s sodelavci in samo-organizirajočih se timov
kakovostne odnose s strankami in partnerji in učinkovito postavljanje mej
REŠEVANJE KONFLIKTOV, MEDIACIJA
Veščine nenasilne komunikacije pripomorejo h konstruktivnem reševanju konfliktov. Lahko gre za
konflikte znotraj nas samih, konflikt med nami in drugo osebo ali v pomoč kot mediacija pri konfliktih
drugih.
Ko se odnosi začnejo krhati, ima to običajno visoko ceno (osebno, odnosno in materialno) tako za posameznike kot družine, organizacije ali skupnosti. Zunanja podpora je dragocena v kateri koli fazi – izkaže pa se, da prej ko jo poiščemo, lažje pridemo do rešitve.
Mediacija je strukturiran proces, ki ga vodi nevtralen mediator v duhu radikalnega spoštovanja do vseh vpletenih in z uporabo veščin povezovalne komunikacije. Mediator ustvari prostor, kjer se vpletene strani slišijo na globlji ravni potreb, vrednot, motivacijskih dejavnikov. Namen mediacije ni najti kompromis (saj pri le-tem vsaka stran nekaj izgubi), pač pa ustvariti tako kakovost stika med obema stranema, ki poraja rešitve, ki v največji meri upoštevajo potrebe vseh vpletenih.
Mediacija lahko poteka med posameznikoma, znotraj tima/skupine ali med skupinami.
Kako:
- Predhodno srečanje z vsako osebo/stranjo posamično v varnem okolju za razjasnitev namena, ustvarjanje zaupanja in slišanosti ključnih potreb in občutkov vsake strani
- Največkrat serija srečanj po 60-120 min (odvisno od situacije)
- Ustvarjanje prostora, v katerem je vsaka stran slišana v tem, kaj ji je res pomembno
- V čustveno intenzivnih trenutkih mediator ustvarja prostor sočutja, ki prispeva h globlji slišanosti – brez presojanja, kaj je prav/narobe, kdo je kriv
- Po vzpostavljenem stiku se v prostoru med obema stranema začno porajati rešitve, s katerimi obe strani lahko živita in delujeta
- Dogovorjene rešitve se zapišejo
- Določi se čas in način spremljanja izvajanja rešitev, ki je sprejemljiv za obe strani
NENASILNA KOMUNIKACIJA SKOZI GIBANJE
Svoje občutke in potrebe kdaj težko izrazimo z besedami, zato nam je utelešenje in gibanje pri tem v pomoč. Da bi v procese znotraj delavnic povezovalne komunikacije vključili tudi telo, smo pripravili vrsto delavnic, ki se nanašajo na gibanje. Poleg standardnih pristopov modela nenasilne komunikacije so tukaj vključeni tudi elementi kontakne improvizacije, prostega (izraznega) giba z ali brez glasbe ter elementi drugih telesnih vaj, ki so nam v podporo pri vzpostavljanju stika s seboj in z drugimi.
Kako:
Preko praktičnih gibalnih vaj, katerih povabilo bo raziskovanje v varnem prostoru, bodisi Individualno, v parih ali skupinsko.
Nekaj tem, ki jih na ta način lahko raziskujemo skozi gibanje:
– Odnos do svojega telesa
– Razumevanje in izražanje čustev
– Stik z lastnimi potrebami in njihovo utelešenje
– Dinamika odnosa v paru
– Zaupanje
– Zavrnitev
NENASILNA KOMUNIKACIJA OB ŽALOVANJU
V življenju se mnogokrat srečamo s spremembami in z različnimi vrstami izgub. Nekatere izgube nas močno pretresejo, druge zaznavamo kot manjše. Izgube doživljamo tudi ob življenjskih prehodih, ob zaključkih določenih obdobij. Proces žalovanja je pomemben, da se lahko zacelimo in ponovno odpremo življenju.
S pomočjo povezovalne komunikacije se lažje zacelimo, saj damo svojim občutkom in čustvom prostor. Ob ljubeči podpori boste lažje prepoznali, kaj vam je v življenju dragoceno, svojo pozornost boste lahko obrnili globoko vase in šli nato s hvaležnostjo naprej.
Če ste doživeli izgubo zdravja, osebe, odnosa, upanja, službe, utečenega načina življenja ali kakšno drugo vrsto izgube, vas vabimo, da stopite v stik z nami.
Kako:
– Individualna podpora
– Krogi žalovanja
– 2,5-dnevna odprta delavnica
